Čeprav so od nekdaj za mesto umetnosti in zaljubljencev veljale Benetke, kamor so se tako predvsem v mesecih, tradicionalno namenjenih ljubezni, valile trume romantično razpoloženih parčkov, lahko tokrat z gotovostjo zatrdimo, da v letošnji pomladno-poletni sezoni bog ljubezni v svoji grški različici ne počitnikuje v mestu na kolih v podobi Kupida ali Amorja, pač pa na Dunaju. Seveda kot razvpiti Eros. Si morda upate na zmenek na slepo z njim? O Erosu, grškem mitološkem bogu ljubezni, smo slišali in brali že marsikaj. Prav on je na neki način zakrivil obstoj besede erotika in z njegovim lokom izstreljene puščice so tiste, ki bodisi vnamejo ljubezen ali pa sovraštvo. Po nekaterih razlagah je prvobitno božanstvo, ki se je rodilo v Kaosu in utelešalo spolnost, po drugi pa sin boginje lepote, ljubezni in plodnosti Afrodite. Po zadnji je torej božanstvo, ki bolj izkorišča, kakor uteleša moč ljubezni, in to pogosto na precej igriv način. V številnih njegovih umetniških pojavitvah pa se lahko z njim srečate v dunajski galeriji BA-CA Kunstforum na razstavi Eros v moderni umetnosti, ki je v zaljubljenih pomladnih in poletnih dnevih v avstrijsko mesto umetnosti zvabila marsikaterega obiskovalca. Ni kaj, Eros zna očitno kljub svoji častitljivi starosti še vedno pihati na dušo. Večna vprašanja. Srečanje z različnimi oblikami Erosa – ljubezen (www.itablogastico.com), strast, poželenje, zveza in skrivnostno hrepenenje – je od nekdaj bilo in je še vedno eden pomembnih umetniških motivov. Dunajska galerija se je skupaj s švicarsko fundacijo na to dokaj provokativno temo odzvala z razburljivo razstavo, saj ta na enem mestu predstavlja kar dvesto del uglednih umetnikov, ustvarjenih od konca 19. stoletja do danes. Skupni imenovalec razstavljenih stvaritev je seveda jasen: eros kot erotično.
Čeprav bi ob tem marsikdo pomislil, da se razstava osredotoča zgolj na goloto, sta tokrat koncept in pojmovanje grškega boga ljubezni zastavljena nekoliko širše. Eros tako lahko prepoznamo tudi v skušnjavi in zvezi, poželenju in domišljiji, sanjah in podzavesti. Razstava prikazuje prevzetost umetnikov z erosom kot dinamičnim načelom, ki že stoletja ohranja svet in samo umetnost v nenehnem gibanju.
Čeprav bi ob tem marsikdo pomislil, da se razstava osredotoča zgolj na goloto, sta tokrat koncept in pojmovanje grškega boga ljubezni zastavljena nekoliko širše. Eros tako lahko prepoznamo tudi v skušnjavi in zvezi, poželenju in domišljiji, sanjah in podzavesti. Razstava prikazuje prevzetost umetnikov z erosom kot dinamičnim načelom, ki že stoletja ohranja svet in samo umetnost v nenehnem gibanju.
RSS Feed